Videli smo jih v filmih in televizijskih oddajah: krokodili so skrivnostne in nevarne živali. To smo videli tudi v novicah, ko nekdo izgine na mokrišču in se mu pripiše, da so ga pojedli.
Toda kaj so te živali v resnici? Bi se jih morali bati? Danes vam povemo vse o teh velikih plazilcih:
Značilnosti krokodila
Krokodili so družina plazilcev Ocenjuje se, da so se pojavili pred 55 milijoni let. To pomeni, da so ena največjih družin plazilcev, ki obstajajo na Zemlji.
V svoji družini obstajajo vrste, ki se razlikujejo po velikosti in teži: nilski krokodil, ena največjih vrst, lahko meri do 6 metrov v dolžino in tehta skoraj 1000 kilogramov. Nekatere vrste lahko živijo do 80 let.
Vsi imajo ravno in podolgovato telo z dolgim repom, ki lahko meri do polovice celotnega telesa. Mnogi od njih imajo na zgornjem delu telesa grebene in izbokline da se zaščitijo pred plenilci.
Najbolj opazna značilnost krokodilskega telesa pa so njegova usta: dolga in z veliko zobmi. Njihove čeljusti so zelo močne in zlahka zlomijo kosti in raztrgajo meso.
So mesojede živali in se prehranjujejo predvsem z vretenčarji, kot so ribe, ptice in drugi sesalci, ki se jim približajo. Če pa hrane primanjkuje, se lahko hranijo z mehkužci in raki.
Imajo počasen metabolizem, zato lahko lovijo velik plen, nato pa gredo dneve ali tedne, ne da bi več lovili.
Vedenje
Krokodili se na kopnem pojavljajo počasi, pod vodo pa hitro. Običajno lovijo tako, da se skrivajo v vodi in potrpežljivo čakajo, da je plen na dosegu roke, da se hitro premakne in ulovi. Kamuflirajo se pod vodo ali blatom, in če je plen na njihovem mestu, napadajo brez opozorila in z veliko hitrostjo. Tako podrejo živali večje od sebe, da jih povlečejo pod vodo in utopijo.
Po drugi strani pa ne bodo lovili na kopnem, če se jim ne bo ponudila priložnost in bodo lahko od blizu ujeli plen. V vodi se veliko bolje premikajo.
Na kopnem so videti kot počasne in težke živali, lahko pa tečejo določene razdalje poganja se z zelo močnimi zadnjimi nogami in si pomaga z repom. Razen pri lovu večino časa preživijo nepremično, tako v vodi kot na obali.
Tako kot drugi plazilci običajno uravnavajo telesno temperaturo tako, da se izpostavljajo soncu ali senci. Ko na obali ali na vrhu skale na soncu opazimo več krokodilov, uravnavajo telesno temperaturo.
Živijo v skupinah in vzdržujejo zapleteno družbeno hierarhijo, pri čemer poudarjajo vlogo mater pri skrbi za mlade. Lahko se organizirajo za lov v skupini, če je plen, ki ga lovijo, vreden.
Krokodili lahko oddajajo veliko različnih vrst zvokov. Mladiči iz notranjosti jajčne lupine škripajo in mamo opozorijo, naj jim pomaga priti ven. Odrasli pogosto oddajajo hrup v zvezi z gnezditveno sezono, da bi našli partnerja za parjenje; ali za obrambo svojega ozemlja.
Habitat
Na mnogih celinah na Zemlji so krokodili, vendar večina jih je v tropskih območjih; v Afriki, Srednji Ameriki in Aziji.
Habitat, ki so ga izbrali ti veliki plazilci, so vlažna območja z vodnimi površinami. Se pravi, najdemo jih ob izlivih rek, močvirja, nekaterih jezer ali celo obalnih obal.
Od vsake vrste je odvisno izbira sladke ali slane vode: nekaj je povsem sladke vode, obstajajo pa druge, ki zaradi sestave kože raje živijo v vodah z različno stopnjo slanosti.
V oceanu živi vrsta morskega krokodila, med južno Indijo, Filipini in severno Avstralijo.
Poleg tega potrebujejo velike količine sonca, da lahko ogrejejo svoje telo. Vsak dan ga jemljejo več ur, zato ne bodo prisotni na območjih z veliko sence ali tam, kjer običajno dežuje.
Nekatere ogrožene vrste krokodilov trenutno živijo le v živalskih vrtovih ali objektih za obnovo vrst, v upanju, da se bo njihovo število povečalo kmalu, da bi jih lahko vrnili v naravni habitat. To bi bili na primer filipinski krokodil ali kubanski krokodil, ki jim grozi izumrtje.