Navadni kozličar (Accipiter gentilis) je eden najzanimivejših grabežljivcev naše iberske favne. To žival lahko najdemo v večjem delu Evrazije in Združenih državah Amerike in je znana po svojih velikih darovih, ki letijo po gozdovih.
Značilnosti navadnega kozlička
Srednje velika, ta ptica je nekoliko manjša od hrošča.Razpon kril pri samicah presega en meter, saj so samci nekoliko manjši.
Odrasel kozolček ima rjavo barvo, čeprav je zanj značilna belkasta dojka s črnimi pasovi, podobna jastrebu ali kukavici, s katero ga mnogi njegovi pleni zamenjujejo, kar je zanj prednost. Pomembno je omeniti, da ima nad očmi dve beli piki, ki sta rumeni, čeprav se s starostjo obarvata rdeče.
Habitat navadnega kozlička
Navadni kozlič je znan, ker je za razliko od drugih ujed, katerih posebnost je drsenje v velikih dolinah, sposoben loviti v naravi. Ima kratka krila z zaobljenimi konci in dolg rep, ki deluje kot krmilo za obračanje.
Zato ga najdemo v gostih gozdovih in priložnosti, ko gre na prosto, so redke. Živi po vsej severni polobli, predvsem v srednje visokih gozdovih, kjer je obilo glodavcev in majhnih ptic, ki so njen glavni plen.
Ta prehranjevalna navada je v zgodovini dala velik pomen pri sokolarstvu.V okviru te prakse velja tudi za zapleteno ptico za rokovanje in ni priporočljiva za začetnike, ki se običajno odločijo za orla Harris.
Obnašanje kozličkov
Gnezda jastreb gradi na drevesih, kjer odloži eno do pet jajc, ki jih samica inkubira več kot mesec dni. Po izvalitvi piščanci opravijo prvi let pri mesecu in pol.Vendar pa kozličku le redko uspe vzgojiti več kot dva mladiča pri vsaki sklopki zaradi ogromnih potreb po mesu med njegovo vzrejo.
Jastreb običajno lovi številne vrste ptic, na primer jerebice, golobe ali vrane. Prav tako je sposoben loviti zajce, veverice ali miši, pa tudi plazilce. Ta ptica lovi na potepu in je redka, tako zaradi maskirnega vzorca kot zaradi nagnjenosti k osamljenim krajem.
Ptica z razgleda opazuje in locira svoj plen, nad katerim izjemno hitro leti, medtem ko izračuna svojo pot. Ta plenilec ujame druge ptice med letom in ima veliko moč krempljev, kar pomeni, da svoj plen ponavadi takoj ubijejo že s pritiskom. Običajno porabijo ves svoj plen na mestu, kjer so ga ujeli.
Tako kot drugi grabežljivci je jastreb bistven za prehranjevalne verige naših gozdov. Nadzira populacije glodalcev, zaradi česar je zelo občutljiv na zatiranje škodljivcev, ki ga je ustvaril človek, po drugi strani pa so v njegovi prisotnosti nepotrebne.