Komunikacija ni izključna za človeško vrsto, ker se živali izražajo z uporabo različnih vrst signalov, kemičnih, zvočnih, vohalnih ali vizualnih.
Ti znaki kažejo na zelo različne informacije o posamezniku: o njegovem statusu, spolnem stanju in ozemlju do drugih živih bitij njihove vrste ali različnih vrst.
Pri primatih, komunikacija je bolj zapletena in se lahko naučijo celega jezika, s katerim lahko komunicirajo z nami. V naravi šimpanzi, gorile in drugi primati komunicirajo znotraj svoje družbene skupine in tako vzpostavljajo različne vrste odnosov. Obstajajo tudi izjemni primeri, kot so študijski predmeti človeškega jezika.
Primati se lahko naučijo znakovnega jezika
Pogost poskus s primati je učenje znakovnega jezika, Washoe pa je bil pionirski šimpanz v tej vrsti študija. Raziskovalca Allen in Beatriz Gardner sta mu leta 1966 uspela naučiti približno 150 različnih znakov.
Washoe je uporabil znake, ki se jih je naučil komunicirati s svojimi skrbniki in jih vključil in združil v vsakdanjem življenju, da je ves čas izrazil, kar si želi. To pomeni, da je lahko razumel in uporabljal jezik v katerem koli kontekstu, da bi prenesel čustva, nekaj zahteval ali opisal, pri tem pa vedno uporabljal kratke "fraze".
Šimpanz je lahko prosil za objem, hrano ali pozornost in prišel do razumevanja bolj abstraktnih pojmov, kot sta "biti žalosten" ali "prositi za odpuščanje".
Ključno je bilo izkoristiti naravno gibanje primatovih rok za učenje jezika od prejšnjih komunikacijskih poskusov pri primatih uporaba govornega jezika ni dala tako dobrih rezultatov.
Čeprav se je Washoe prvi naučil več sto besed z znakovnim jezikom, trenutno svetovni rekord drži Koko, ženska gorila, ki jo je izučila dr. Patterson, ki je v svojih skoraj 50 letih življenja uspela reproducirati več kot 1000 besed in razumeti približno 2000 v angleščini.
Najbolj nenavadno od vsega je to Koko je zaslovel s klepetom po internetu. Kokovo spletno mesto je dobilo vse vrste vprašanj, ki so bila za gorilo prevedena v znakovni jezik. Primer komunikacije med različnimi vrstami.
Komunikacija v naravi
Divji šimpanzi komunicirajo tudi s kretnjami v naraviPravzaprav jih uporabljajo bolj kot vokalizacije in zdi se, da imajo določene vzorce za izražanje iste situacije. Primatologi so združili več kot petdeset različnih kretenj s svojim pomenom v nekakšen "divji slovar".
Zelo ponavljajoč se signal med materami do njihovih mladih je, da pokažejo podplat, s to kretnjo pomenijo »plezi po meni«. Po tej gesti dojenček skoči na materin hrbet in skupaj pohodita. Druga pogosta gesta, tudi pri bonobu, je iztegniti roko z dlanjo naprej, da bi nekaj prosili ali zahtevali pomoč.
Tako kot ti znaki so bili interpretirani tudi drugi, ki imajo v določenem kontekstu vedno enak pomen.
To kaže, da ljudje sprva niso komunicirali veliko drugače od velikih opic. Če smo pozorni na komunikacijo pri primatih, lahko dobimo grobo predstavo o tem, kakšen je bil jezik prvih hominidov. Gestni izraz je bil prejšnji korak do ustne besede.
Ustno komuniciranje pri primatih
Ustni jezik ima to prednost lahko prevzame sprejemnik brez potrebe po stiku z očmi; zvoki se lahko prenašajo na dolge razdalje v neugodnih vremenskih razmerah, kot je dež, in lahko dosežejo veliko število posameznikov.
Te lastnosti omogočajo sporočanje tako pomembnih sporočil, kot so prisotnost plenilca, lokacija skupine ali mladih, status ali razpoložljivost plodnih samic.
Primati izvajajo dobro ločene vokalizacije v naravi z določenim tonom, ritmom, trajanjem in frekvenco, tako da vsaka vokalizacija ima s seboj povezan pomen, delujejo kot besede.
Vendar tega jezika niso našli le pri primatih. Ptice za komunikacijo uporabljajo tudi različne vokalizacije, saj imajo njihove pesmi posebne vzorce, značilne za kraj, kjer se nahajajo.
Očitno ta živalski jezik ni primerljiv s kompleksnostjo človeškega jezika. Primati lahko s kretnjami in vokalizacijami posredujejo koncepte ali dejanja, ne morejo pa na primer priklicati ali prenašati preteklega spomina.
To pomeni da komunikacija z živalmi je konceptualna. Lahko se nanašajo na predmete, toda človeški jezik gre veliko dlje in lahko temu predmetu pripiše lastnosti, spomine in čustva.
Primati in druge živali lahko komunicirajo med seboj in od tega je lahko odvisno njihovo preživetje v naravi. To dejstvo nam jih približa in nam pomaga razumeti, kako se je pojavil in razvil človeški jezik.