V najdaljšem gorskem sistemu v Evropi – ki obsega osem držav – živi več vrst živali. Favna Alp se je na neverjeten način prilagodila neugodnemu podnebju in višinam. Več o njej v tem članku.
Kakšno je živalstvo v Alpah?
S 1200 kilometri dolžine je to gorovje razdeljeno na tri sektorje (zahodni, osrednji in vzhodni) in je dom sesalcev, ptic, plazilcev in dvoživk. Favno Alp predstavljajo naslednje vrste:
1. Salamander
Ta dvoživka živi v gorah in gozdovih Evrope v Alpah, meri približno 15 centimetrov in je popolnoma svetleče črne barve, čeprav ima lahko nekatere podvrste rumene lise ali območja.
Alpski močerad – fotografija, ki odpira ta članek – ima nočne navade in se po deževnih dneh odpravi iskat hrano – ličinke, žuželke, črve in mehkužce. Ko je zelo mrzlo, prezimuje med skalami ali debli gozda. Samica ima eno najdaljših brejosti v naravi: med dvema in tremi leti.
2. Divja koza
Je žival, ki jo najprej povežemo z alpsko goro. Kozorog ali divja koza je endemit tega gorovja in ima zaradi močnih nog sposobnost plezanja med skalami. Z dnevnimi navadami se zjutraj hranijo s travami in zelišči, saj za pitje izkoristijo roso na rastlinju.
Samci so večji od samic in čeprav imata oba spola rogovje, so samci daljši; z njimi se borijo z drugimi sorodniki v času parjenja.Kozja dlaka spreminja barvo glede na letni čas: poleti je vedno svetlejša.
3. Naglas
Ta ptica veverica je še ena izmed značilnih predstavnic favne Alp: živi na skalnatih pobočjih in travnikih v visokogorju. Pozimi se 'spusti' na nižje nadmorske višine, kjer komunicira in je precej zaupljiv do ljudi.
Alpine accentor je majhne velikosti, ima krepko telo, majhen rumenkast kljun, temna krila z odtenki rjave, sive in črne ter oprsje enega ali dveh odtenkov. Gnezdo si zgradi s travami med skalami, vsako sezono izleže do pet jajčec in se s kljuvanjem na tleh hrani z žuželkami, semeni, pajkovci in jagodami.
4. gams
Poznan tudi kot gams, semiš ali gams, je gams, ki je značilen za več evropskih gorskih verig: poleg Alp ga najdemo še v Karpatih, Pirenejih, na Kavkazu in v kantabrijskem gorovju in nekatera gorata območja Slovaške, Balkana in Turčije.
Ta sesalec meri približno 130 centimetrov in tehta približno 30 kilogramov; samci so večji od samic, pa tudi njihovo rogovje je večje in bolj zakrivljeno nazaj. Dlaka se razlikuje glede na letni čas: rdečkasto rjava poleti in temno rjava pozimi.
Razmnožuje se med oktobrom in novembrom, brejost traja približno 20 tednov in ob vsakem rojstvu se skoti en tele. Pričakovana življenjska doba gamsa v naravi je 20 let, njegovi glavni plenilci pa so medvedi, volkovi, risi in ljudje.
5. Asp Viper
Ta strupeni gad – katerega ugriz je zelo boleč in včasih lahko usoden – doseže vsaj 60 centimetrov v dolžino in za razliko od drugih kač je samec daljši od samice. Imajo kratek rep, trikotno glavo, rumene, zlate ali sive luske in zelene ali črne lise v obliki cik-caka.
Običajno izbere gorata območja ali hribe, kjer je vsak dan deležna dobre količine sonca, zlasti pozimi. Najdemo ga tudi med močvirji, travniki ali gozdovi, kjer se skriva med rastlinjem. Obstaja pet podvrst, od katerih so tri alpske.