Vsak dan slišimo ali beremo, kako zaskrbljujočemu številu živalskih ali rastlinskih vrst grozi izumrtje. Vzrokov je veliko, najpomembnejši pa so povezani s podnebnimi in človeškimi dejavniki.
Zato se raziskovalci z vsega sveta ukvarjajo z iskanjem metod za ohranjanje okolja.
Primer te vrste raziskav so ugotovitve skupine argentinskih raziskovalcev z Univerze v Buenos Airesu. Znanstveniki so v želji po ohranitvi biotske raznovrstnosti klonirali zarodke azijskih gepardov.
Tukaj delimo nekaj podrobnosti o obsegu tega odkritja za ohranitev ogroženih živalskih vrst.
Kaj je zajemala preiskava?
Glavni raziskovalec Daniel Salamone je v različnih medijih izjavil, da ekipa dela na tujerodnih vrstah, a da je njegov raziskovalni cilj preprečiti izumrtje avtohtonih vrst, kot je jaguar.
»Živalski vrt v Buenos Airesu ima banko genetskih podatkov, v kateri so ohranjene vse njegove vrste, tako domorodne kot eksotične. Iz te podatkovne banke smo vzeli zamrznjene kožne celice, da smo proizvedli zarodke gepardov. Bili smo uspešni in dobili smo veljavno tehniko kloniranja,« je dejal Salamone.
Raziskovalci so najprej klonirali domače mačke, preden so poskusili z divjimi mačkami. Doslej je bila ekipa uspešna pri kloniranju azijskega tigra, geparda in bengalskega tigra.
Po mnenju Salamoneja bo tehnika kloniranja, ki jo uporabljajo raziskovalci, lahko proizvedla klone z velikim številom izvornih celic.
Po drugi strani pa raziskovalka Lucía Moro verjame, da je tehniko, ki jo uporablja ekipa, mogoče uporabiti za kloniranje drugih vrst mačk, če je njihov genetski material na voljo in kakovost celic to dopušča.
Treba je poudariti, da kljub uspešnim rezultatom raziskave projekt ni presegel embrionalne faze. To je zato, ker obstajajo etična pravila in standardi, ki so jih določila različna združenja, ki dovoljujejo tovrstno odkritje le pri zarodkih.
Kloniranje za ohranitev ogroženih živalskih vrst
Leta 2009 sta brazilsko podjetje in živalski vrt Brasilia začela zamrzovati kri, spermo in popkovnične celice različnih divjih živali, ki so poginile.
Vzorci so bili med drugimi vrstami zbrani pri mravljinčarjih, bizonih in sivih jelenih. Ideja je bila ohraniti genetske informacije ogroženih divjih živali v Braziliji.
Potem ko so vzpostavile obsežno zbirko podatkov, so organizacije sklepale, da bi lahko uporabile zbrano DNK za kloniranje ogroženih živali in krepitev vse bolj redkih populacij.
Doslej sta ustanovi zbrali vsaj 420 vzorcev tkiv in delata na projektu, ki bo uporabil DNK iz teh vzorcev za izboljšanje tehnik vzreje in kloniranja.
Trenutne tehnike kloniranja imajo povprečno stopnjo uspešnosti manj kot 5 odstotkov pri delu z znanimi vrstami. Pri divjih živalih je uspeh običajno 1 odstotek.
Številni raziskovalci se strinjajo, da kloniranje trenutno ni izvedljiva ali učinkovita strategija ohranjanja.
Prvič, nekateri naravovarstveniki pravijo, da kloniranje ne odpravlja razlogov, zakaj toliko živalim grozi izumrtje.
Nekateri znanstveniki trdijo, da morajo biti za uspešno kloniranje vsaj tri bistvene komponente:
- DNK živali za kloniranje.
- Jajčece, sposobno preživetja, ki sprejme to DNK.
- Mati, ki bo zanosila nastali zarodek.
Pogosto je potrebnih na stotine zarodkov za proizvodnjo le nekaj klonov.
Prvi kloni
V zgodnjih petdesetih letih 20. stoletja je bolnišnični raziskovalni inštitut Lankenau v Filadelfiji v Združenih državah uspešno kloniral 27 leopardjih žab s postopkom, znanim kot prenos jedra.
Leta 1996 je skupina raziskovalcev na Škotskem poskušala klonirati ovco vrste Finn-Dorset. Jedra, pridobljena iz njihovih celic, so vbrizgali in znanstvenikom je uspelo ustvariti več kot 30 zarodkov.
Pet zarodkov se je razvilo in samo ena od teh ovc je preživela do odrasle dobe; raziskovalci so jo poimenovali Dolly.
Od takrat so nekateri biologi vedno znova namigovali, da bi kloniranje lahko pomagalo rešiti ogrožene vrste, zlasti v ekstremnih razmerah, ko ostane le malo živali.
