Bonobo (Pan paniscus), imenovan tudi pritlikavi šimpanz, je ogrožena velika opica. Vrsto ogroža uničevanje habitata ter rast in gibanje človeške populacije, čeprav je komercialni divji lov najvidnejša grožnja.
Bonobo je ena od dveh vrst, ki sestavljata rod Pan; drugi je šimpanz. Bonobo je poleg navadnega šimpanza človeku najbližji sorodnik. Pravzaprav si delita več kot 98 % naše DNK.
Bonobo živi v porečju Konga v Demokratični republiki Kongo, vreden odvečnosti, v Srednji Afriki. Je vsejeda vrsta, ki poseljuje primarni in sekundarni gozd.
V nasprotju s tekmovalno kulturo šimpanzov, v kateri prevladujejo moški, je družba bonobov miroljubna, matriarhalna in bolj egalitarna. Spolnost presega reprodukcijo, tako kot v človeški družbi, in služi za spodbujanje povezanosti, zmanjševanje napetosti in deljenje užitka.
Bonobi so tudi najbolj glasni med velikimi opicami, saj uporabljajo zapletene vzorce vokalizacije za sporočanje podrobnih informacij. Zaradi svoje skrbne in sočutne družbe so bonobi močan simbol miru in sodelovanja.
Vedenje in družbena struktura bonoba
Bonobi slovijo kot poslušni in diplomatski v svojih družbenih in spolnih odnosih. Njihovo na splošno miroljubno in kooperativno družbo pripisujejo razvoju zelo zapletenega družbenega sistema.
Skupnosti bonobov so miroljubne in enakopravne.Za bonobe velja, da imajo matriarhalno družbo, kar pomeni, da imajo samice višji socialni status kot samci in da so družbene interakcije osredotočene na ženske in v njih prevladujejo. Ženske imajo med seboj močne družbene vezi, vendar ne izključujte moških.
Skupnosti do 100 bonobov se običajno razdelijo v majhne skupine, ko podnevi iščejo hrano, ponoči pa skupaj zaspijo. Bonobi imajo moško filopatrično družbo; samci ostanejo v svoji rojstni skupini, medtem ko se samice med odraščanjem selijo v druge skupine.
Zdi se, da je bonobo s svojimi vokalizacijami manjši
Čeprav so si bonobi in šimpanzi podobni po velikosti, so bonobovi klici za eno osmino glasnejši od krikov šimpanzov. To je zelo zanimivo, saj so raziskave o akustični komunikaciji pri ljudeh in živalih že dolgo sprejele paradigmo, ki napoveduje vzročno razmerje med velikostjo telesa in višino glasu.
Vendar so dokazi iz velikega števila živalskih vrst razkrili, da to razmerje ne velja vedno. Več vrst živali, vključno s šimpanzi, ima mehanizme, ki jim omogočajo, da proizvajajo zvoke, ki so nižji od pričakovanih glede na velikost njihovega telesa, zaradi česar se zdijo večje, kot so v resnici, kar je pogost pojav v komunikaciji med živalmi.
Vendar pa je v primeru bonoba ravno obratno. Znanstveniki z Inštituta Max Planck za evolucijsko antropologijo v Nemčiji so pokazali, da so bonobi edini primer, kjer neusklajena proizvodnja zvoka deluje proti pretirani telesni velikosti. Ker so si bonobi in šimpanzi podobni po telesni velikosti in masi, je ta razlika precej nepričakovana.
Raziskovalci so raziskovali morfološke strukture grla, organa, ki proizvaja zvok pri vrstah sesalcev.Opazovanje vibrirajočih delov grla je razkrilo, da razlike v glasu ustrezajo dolžini glasilk: pri šimpanzih so dvakrat daljši od tistih pri bonobih.
Pomembno je omeniti, da so bonobi izjemni še v drugih pogledih. Na primer, bonobo je zelo nenavaden v primerjavi z večino drugih vrst, saj lahko samice dominirajo nad samci. Bonobi so v primerjavi s šimpanzi tudi zelo tolerantni do svoje vrste znotraj skupine in še posebej zunaj nje.
Po mnenju znanstvenikov je ena od možnih razlag za glasen glas samcev in samic bonobov strpnost do bonobov v skupini in zunaj nje, kar omogoča neagresivno interakcijo med njimi.
Glavni vir slike | paulbr75 v