Študija Univerze Stellenbosch je nedavno razkrila, da smrtonosna bolezen prizadene nosoroge v zatočišču v Afriki. Ta grožnja je znana kot goveja tuberkuloza (Mycobacterium bovis) in ogroža preživetje vrste.
Čeprav ta bolezen ni nova, predstavlja veliko nevarnost za živali, ki poskušajo premagati uničujoče posledice človeka. Jasno je, da so bili beli nosorogi leta 2020 razglašeni za funkcionalno izumrle, zato so prizadevanja naravovarstvenikov osredotočena na varovanje življenj črnih nosorogov, ki jih ogroža divji lov.
Goveja tuberkuloza: smrtonosna bolezen, ki ogroža nosoroge
Sčasoma so bili ugotovljeni različni dejavniki, ki vplivajo na preživetje nosorogov. Med njimi so: divji lov, izguba habitata in podnebne spremembe. V tem primeru je dodan še en vidik, ki je lahko bolj smrtonosen: okužba z govejo tuberkulozo.
To smrtonosno bolezen nadzorujejo raziskovalci, znanstveniki in naravovarstveniki. Doslej je študija, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), potrdila, da je visok odstotek okužb zlasti v nacionalnem parku Kruger v Južni Afriki.
Težko je razumeti okužbo te bolezni, saj ta virus v preteklosti ni okužil afriških nosorogov. Nedavno pa so ugotovili, da jih okuži in da je zanje popolnoma smrtonosna bolezen.
»Naše ugotovitve potrjujejo široko razširjeno visoko breme okužb v populaciji nosorogov v narodnem parku Kruger v Južni Afriki in opredeljujejo dejavnike tveganja za okužbo. Te ugotovitve zagotavljajo osnovo za razumevanje širjenja goveje tuberkuloze v kompleksnih ekosistemih,« pravi zadevna študija.
Kako se nosorogi okužijo?
Kot smo že omenili, okuženi nosorogi živijo v parku v Južni Afriki, kar jim omogoča svobodo in družbo drugih živali. Zdi se, da je prav to vzrok za okužbo: neposredni stik z bivoli.
Izkazalo se je, da je med najdbami ugotovljeno, da so bili bivoli okuženi že dlje časa. Ko kašljajo na prostem, širijo virus in ga pustijo na voljo drugim živalim, ki živijo z njimi.
»Najverjetneje okužen bivol občasno kašlja; na ta način njihova slina in izločki dihal onesnažijo vegetacijo in življenjski prostor. Mikobakterije so zelo odporne in lahko v okolju preživijo tedne ali mesece,« navaja raziskava.
Kaj je potem mogoče storiti za boj proti smrtonosni bolezni?
Po mnenju znanstvenikov za nosoroge še ni vse izgubljeno. Verjame se, da tudi če se živali okužijo s to nevarno boleznijo, jo morda lahko odstranijo, "če so zdrave" .
Glede na vsa ta odkritja bodo študije nadaljevale z ugotavljanjem bolj prepričljivih podrobnosti o bolezni in njenem zdravljenju.
