Okoljsko izobraževanje je proces, ki ljudem omogoča raziskovanje okoljskih vprašanj, vključitev v ohranjanje ekosistemov in ukrepanje za izboljšanje in obnovo zemeljskega okolja, tako v majhnem kot v velikem obsegu.
Na planetu, kjer je ogroženih več kot 32.000 vrst živih bitij (27 % vseh opisanih), je poznavanje in ukrepanje proti podnebnim spremembam in izčrpavanju ekosistemov bistvenega pomena. Tukaj izveste, kako okoljska vzgoja pomaga našemu planetu.
Kaj je okoljska vzgoja?
Kot smo že povedali, je to disciplina, ki želi povečati znanje o delovanju narave, spodbujanje trajnosti kot načina življenja in ekološko ozaveščenost splošne populacije.
Vse to ima poseben namen: ustvariti navade in vedenja v človeški družbi, ki si prizadevajo ohraniti zemeljske ekosisteme in živa bitja, ki jih naseljujejo. To je proces, ki traja vse življenje, saj je znanje neomejeno in prenosljivo med generacijami.
Ne izhajamo iz zgolj filozofskih razlogov, saj je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje (UNESCO) v uradnih dokumentih opredelila cilje tovrstnega izobraževanja. To so naslednji:
- Ozaveščati ljudi o problemih, povezanih z okoljem.
- Pridobivanje znanja, torej pomagati državljanom, da se zanimajo za naravno okolje, ki jih obdaja.
- Spremembe v odnosu, ki se prevedejo v večje zanimanje za ohranitev naravnih sistemov na Zemlji.
- Spodbujanje pridobivanja veščin prebivalstva ob soočanju z novimi in starimi problemi okoljske narave.
- Razvijte zmogljivost vrednotenja programov okoljskega izobraževanja.
- Spodbujajte sodelovanje v splošni populaciji, to je, da ljudje razvijejo lasten občutek odgovornosti in neposredno ukrepajo.
Kot vidimo, se soočamo z disciplino, ki se osredotoča na dolgoročno delovanje skozi vzpostavljanje znanja, a tudi razvoj avtonomnega kritičnega mišljenja in zmožnosti delovanja.
Seveda okoljske vzgoje ne zanima zagovarjanje določenega mnenja ali postopka. Gre za dajanje orodij splošni populaciji za sprejemanje kritičnega in objektivnega razmišljanja, ki nam omogoča, da pretehtamo različne plati vprašanja.
Strategije
Za uspešno izvajanje programov okoljske vzgoje je treba upoštevati vrsto bistvenih smernic. Med njimi najdemo naslednje:
- Medsektorsko usklajevanje: da bi bili ti programi učinkoviti, morajo moči združiti zasebne institucije in javne agencije. To je potrebno, da vladne agencije opravijo svoje delo čim hitreje.
- Vključitev okoljske vzgoje v formalno in neformalno sfero: torej že od malih nog vzgajati otroke o ohranjanju ekosistemov na vseh možnih področjih.
- Državljansko sodelovanje in usposabljanje okoljskih izobraževalcev: to pomeni, da prebivalci aktivno sodelujejo pri okoljskem izobraževanju, tako z dejanji kot s posredovanjem znanja naslednjim generacijam.
- Raziskava: ne temelji vse na udeležbi in komunikaciji, kajti če želite obravnavati težave, morate poznati vzroke zanje. Iskanje vzrokov in posledic okoljskih variacij je bistveno.
- Razkritje: objavljanje gradiva v zvezi z okoljsko vzgojo v medijih, kot so radio, televizija in internet. Temelji na zagotavljanju zanesljivih informacij prebivalstvu na prijazen in tesni način.
Po podatkih Agencije Združenih držav za varstvo okolja (EPA) je za povečanje okoljskega izobraževanja potrebno nacionalno vodstvo.
Akte ohranjanja je treba ne samo razglašati s splošnim ozaveščanjem in ozaveščanjem, temveč tudi podpreti z zakoni, ki jih spodbujajo uradni javni organi.
Združeni za isti cilj
Kot smo videli, okoljska vzgoja ne temelji zgolj na širjenju znanja. Za pravilno izvedbo so potrebne raziskave, usklajevanje ter sodelovanje vlade in državljanov.
Ta vrsta orodja je vedno bolj potrebna, saj je ravnovesje našega planeta v nevarnosti, kar je neizpodbitna resničnost. Le znanje vodi k dejanjem in danes je ukrepanje za rešitev Zemlje potrebno bolj kot kdaj koli prej.