Riba oslič je zelo pogosta vrsta rib v svetovni gastronomiji. Znane so tudi kot morske ščuke, zaradi fizične podobnosti s ščukami (Esox lucius), čeprav ne pripadajo istemu redu.
Različne vrste rib osliča so razširjene po različnih oceanih, kot so Atlantik, Indijski ocean ali Tihi ocean. Poleg tega je zelo pogosta v nekaterih morjih, kot je Sredozemsko, kjer se je število osebkov v zadnjih desetletjih zmanjšalo.
Te živali sledijo dvema zelo specifičnima selitvenima vzorcema. Eden od njih ima prehranjevalni namen, drugi pa je povezan z razmnoževanjem in ohranjanjem vrste.
Vrste rib oslič
Ribe osliči spadajo v red gadiformes, ribe, za katere je značilno, da imajo zelo kratko prvo hrbtno plavut, drugo pa tako dolgo, da pokriva skoraj celotno dolžino preostalega telesa. Vendar pa vrste lahko pripadajo več rodovom, ki so si med seboj povezane le po fizični podobnosti in po selitvah, ki jih izvajajo.
Vrste rib osliča so:
- Evropski oslič (Merluccius merluccius)
- Južni oslič (Merluccius australis)
- Srebrni oslič (Merluccius bilinearis)
- Argentinski oslič (Merluccius hubbsi)
- Mehiški oslič (Merluccius angustimanus)
- Južni pacifiški oslič (Merluccius gayi)
- Oslič (Macruronus magellanicus)
- Patagonski zobatec (Dissostichus eleginoides), pogost v Indijskem oceanu
- Beli oslič (Urophycis tenuis)
- Socket (Urophycis chuss)
Srebrni, beli in rdeči oslič so si med seboj zelo podobni in jih je težko ločiti. Vsi živijo na vzhodni obali Združenih držav Amerike, v Atlantskem oceanu.
Vrste migracij
Osliči so pridnene ribe, ki običajno živijo v globinah med 10 in 400 metri. Vendar so bili primerki najdeni na 1000 metrih v Sredozemskem morju. Ta širok razpon je ena od posledic prve vrste selitve osliča.
Ribe osliči izvajajo dve vrsti selitev:
- Slemenska selitev: gre za selitev proti površinskim vodam ponoči in proti globinam podnevi. Odrasli osliči se prehranjujejo z majhnimi ribami – inčuni, slaniki ali sardele – oz. lignje, ki gredo iskati oceanski plankton.Po drugi strani pa se plankton, s katerim se prehranjuje njihov plen, pojavi ponoči in privabi na stotine rib, zato se oslič dvigne na površje. Podnevi se te ribe v vodnem stolpcu spustijo na muljasto dno, kjer v zaščiti teme čakajo na noč.
- Letna selitev: ko nastopi gnezditvena sezona, se odrasli samci in samice – od sedmega oziroma petega leta starosti – v začetku pomladi odselijo proti hladnejšim vodam, da odložijo jajca. V tem času so reproduktivni organi tako razviti, da pritiskajo na prebavila in žival ne jé. Ko prispejo v hladne vode iz toplejših voda, samice in samci sprostijo svoje spolne celice, ki bodo zunaj oplojene.
Gospodarski pomen rib oslič
Trenutno obstajajo dokazi, ki kažejo, da se več vrst osličev prekomerno izkorišča v ribolovu.Glavne metode ribolova teh rib so vlečna mreža, postavljene mreže in zaporne plavarice. Te metode niso selektivne in poleg tega nekatere resno poslabšajo morsko okolje.
V Evropi in Južni Ameriki so osliči najpomembnejša vrsta pridnenih rib za ribiško gospodarstvo. Posledično se vlaga v raziskovanje biologije in ekologije te vrste, ki ni povsem znana: razumevanje njenih vrst migracij, kaj je njen plen, kako ribolov vpliva na subpopulacije različnih vrst itd. Na enak način se iščejo nove, bolj selektivne ribolovne tehnike, ki ne škodijo vrsti ali okolju.
Poleg tega skušajo različne vlade okrepiti zakonodajo in vzpostaviti ribolovne načrte, ki bodo spremenili stanje propadanja različnih vrst osliča. Na primer, v nekaterih državah je prepovedan ulov živali, manjših od 25 centimetrov.Prav tako se je povečal nadzor s strani sil različnih držav, vse za izboljšanje stanja rib osliča.
Glavni vir slike | http://diana-geografiaa.blogspot.com
