V živalskem svetu se je zgodilo več pandemije, nekatere z uničujočimi posledicami. Primer tega je miksomatoza.
Tudi živali trpijo zaradi okužb z različnimi patogeni. Obstaja več primerov hitro širjenja bolezni v živalskem svetu, na primer chytrid dvoživk. Ta majhna gliva je odgovorna za upad več kot 500 vrst žab in krastač po vsem svetu v zelo kratkem času.
Druga stanja, kot sta prašičja ali ptičja gripa, se nam bodo zdela znana, a nedvomno je bila ena najbolj uničujočih za gostiteljsko vrsto kunčja miksomatoza.Tukaj vam pokažemo, kaj je miksomatoza, kako jo prepoznati in kakšne učinke ima na naravne populacije.
Pandemija človeškega izvora
Miksomatoza je nalezljiva bolezen virusnega izvora, ki prizadene kunce in iberskega zajca. Jasno se kaže v gostitelju z otekanjem kože, konjunktivitisom, vročino in slepoto. V povprečju prizadeti posameznik umre v 13 dneh.
V petdesetih letih 20. stoletja je divji zajec Oryctolagus cuniculus veljal za škodljivca v več evropskih državah (Velika Britanija, Nemčija in Francija). Kot je navedeno v tej znanstveni publikaciji, so se populacije te vrste od leta 1800 nesorazmerno povečale zaradi podnebnih sprememb, zmanjšanja naravnih plenilcev in širitve kmetijstva.
Zajci povzročijo približno 50 milijonov funtov letne izgube zaradi uničenja pridelka v Združenem kraljestvu.
Zaradi te zaskrbljujoče gospodarske situacije se je francoski zdravnik leta 1952 odločil izvesti poskus. Na svoji tri kvadratne kilometre veliki zasebni kmetiji v Franciji se je odločil, da bo dva zajca cepil z virusom miksomatoze, ki so ga odkrili in osamili v Urugvaju leta 1896.
Rezultati so bili "obetavni" v smislu zatiranja škodljivcev, saj je 98 % zajcev na njihovem posestvu poginilo v manj kot šestih tednih. Ta raziskovalec ni predvidel uničujočega učinka, ki ga bo imela njegova študija na tisoče populacij divjih kuncev.
Študija z globalnim razdejanjem
Po štirih mesecih je bilo brez dvoma preverjeno, da je bolezen uspela zapustiti raziskovalčevo farmo, saj so 50 kilometrov stran od nje našli okuženega zajca.
Zahvaljujoč do 99-odstotni smrtnosti pri številnih populacijah in enostavnemu prenosu (komarji in bolhe lahko prenašajo virus in okužijo zajce s preprostim ugrizom) v manj kot enem letu skoraj 50 % zajcev v Franciji umrl zaradi te bolezni.
Miksomatoza se je zelo hitro razširila po vsej zahodni Evropi, uničila na tisoče divjih populacij in s seboj prinesla stranske učinke. Ta virus je močno prizadel tudi vrste, kot je iberski ris, specializiran za lov na zajce, ki se ne morejo prilagoditi drugemu plenu.
Poškodovani so bili tudi drugi plenilci, kot je iberski cesarski orel, ki je ob določenih obdobjih zaradi pomanjkanja plena izgubil do 70 % svojih gnezd.
Upajoč konec
Na srečo nedavne študije, kot je ta, kažejo obetavne rezultate glede širjenja miksomatoze. Dokazano je, da potomci mater, ki imajo protitelesa proti tej bolezni, veliko manj trpijo zaradi njenih učinkov.
Zato lahko rečemo, da populacije razvijajo genetsko imunost na virus. Verjetnost, da bodo okuženi kunci poginili, je čedalje manjša, na svoje potomce pa bodo prenesli še večjo moč za boj proti morebitni okužbi.
To pomeni, da je virus v obtoku, saj obstaja veliko možnosti ponovne okužbe in asimptomatskih živali, vendar umrljivost močno upade in tej vrsti omogoči, da živi z boleznijo.
Kljub dobrim novicam je po teh podatkih obvezen razmislek na človeški ravni. Če nas je miksomatoza nekaj naučila, je to, da naravnih ekosistemov ne moremo oblikovati po svoji volji. Vnašanje bolezni in povzročiteljev okužb v divje populacije ima lahko uničujoče učinke in procesov, ko se začnejo, morda ni mogoče obrniti.
Ključ je v naravnem ravnovesju. Trofične verige ekosistemov same nam kažejo rešitve, počasnejše in dražje, a veliko bolj učinkovite in etične, ko gre za zatiranje katerega koli škodljivca.
Povečanje sposobnosti preživetja naravnih plenilcev, na primer, je sredstvo za ponovno vzpostavitev ravnovesja v naravnem okolju, v katerem je vrsta zaradi človekovih dejanj postala škodljivec.
Spoštovanje narave, ki nas obdaja, in vrst, ki jo sestavljajo, je bistvenega pomena, da se tovrstni dogodki ne ponovijo.
